Home // Prihodnji trendi
Observatorij LCAMP si prizadeva zagotavljati ažurne in uporabniku prijazne informacije o trenutnih trendih, vrzelih in napovedih znanj in spretnosti v napredni proizvodnji.
The first Learning, Teaching, and Training Activity (LTTA) of WINGS project gathered all partners in Murcia (Spain), for three days, between 12 and […]
EfVET Conference 2026 – Early Birds Open! Join us in #Brussels from 21 to 23 October 2026 on “Global Citizenship Empowered by VET” and […]
Industrija 5.0 predstavlja novo evropsko paradigmo industrijskega razvoja, usmerjeno v bolj človeku prijazno, odporno in trajnostno industrijo.
Spremembe niso osredotočene zgolj na tehnologijo, temveč poudarjajo usklajeno povezovanje tehnološkega napredka in človeka.
Naložbe Evropske unije v raziskovalne in inovacijske programe poudarjajo pomen digitalnih kompetenc študentov in zaposlenih ter uvajanja novih tehnologij za učinkovito prilagajanje spremembam, ki jih prinaša Industrija 4.0.
Z uporabo tehnik umetne inteligence (UI) v predelovalni industriji je mogoče učinkovito obvladovati in analizirati kompleksne kombinacije strojnega znanja ter procesnih pogojev.
Ta orodja podpirajo delo operaterjev in hkrati povečujejo njihovo strokovno vrednost ter vlogo tehnikov v proizvodnem procesu. Obsežno pridobivanje podatkov prek interneta stvari (IoT) dodatno pospešuje razvoj in uporabo umetne inteligence v industrijskem sektorju.
Sodelovalni roboti (koboti) in avtonomni mobilni roboti (AMR) spreminjajo način sodelovanja med človekom in strojem, uporaba kibernetsko-fizikalnih sistemov (CPS) pa to sodelovanje dviguje na novo raven.
Tesnejša povezanost med delavcem in tehnološkim okoljem prispeva k večji varnosti pri delu, zmanjševanju tveganj ter učinkovitejšemu preprečevanju nesreč.
Z vključevanjem ergonomskih načel in digitalnih tehnologij v poklicno izobraževanje študenti pridobivajo znanja in kompetence za uspešno delovanje v hitro spreminjajočem se okolju predelovalne industrije.
To vključuje usposabljanje na področju ergonomije, človeških dejavnikov in digitalnih tehnologij ter pridobivanje praktičnih izkušenj z uporabo digitalnih delovnih postaj in sodobne opreme.
Sektor napredne proizvodnje se sooča z zelenim prehodom, ki vključuje učinkovito rabo energije, podnebno nevtralnost in večjo okoljsko odgovornost. Koncepte zelenih kompetenc in krožnega gospodarstva je treba vključiti v vse programe usposabljanja, zato je pomembno jasno opredeliti tudi področje zelenih kompetenc.
Analitika učenja predstavlja priložnost za prepoznavanje potencialnih vrzeli v organizaciji na področju kompetenc ter za načrtovanje in razvoj programov usposabljanja za njihovo odpravljanje. Poleg tega orodja, kot je Google Analytics, zagotavljajo dragocene podatke, ki organizacijam omogočajo spremljanje učinkovitosti programov usposabljanja in njihovo sprotno prilagajanje glede na potrebe. Takšni pristopi so v centrih poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) še vedno razmeroma redko uporabljeni.
Pomemben vir učinkovitosti predstavljata varčevanje z materiali in zmanjševanje odpadkov, zaradi česar so te tehnologije privlačna alternativa tradicionalnim postopkom oblikovanja in obdelave kovin pri proizvodnji kompleksnih komponent. Poleg tega digitalizacija odpira dodatne možnosti za izboljšanje kakovosti, optimizacijo procesov in povečanje učinkovitosti proizvodnje.
Kovinska aditivna proizvodnja, zlasti selektivno lasersko sintranje (SLS), predstavlja hitro rastočo in razvijajočo se tehnologijo, ki zahteva specifična znanja in kompetence za načrtovanje izdelkov ter upravljanje opreme.
Prehod na avtomatizirane proizvodne procese, kot je SLS, hkrati zahteva tudi prekvalifikacijo in nadgradnjo kompetenc obstoječih zaposlenih, da bi ohranili svojo zaposljivost v spreminjajočem se industrijskem okolju.
Vzpostavitev popolnoma avtomatizirane faze vnosa modelov v številnih primerih spodbuja podjetja k uvajanju prediktivnega vzdrževanja.
Kultura vseživljenjskega učenja med študenti in zaposlenimi še ni dovolj razvita. Centri poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) ter podjetja morajo vzpostaviti učinkovite mehanizme za krepitev poti vseživljenjskega učenja.
Globalno uvajanje tehnologije 5G zmanjšuje potrebo po porazdeljenih robnih računalniških sistemih ter prispeva k nižjim stroškom obdelave podatkov in upravljanja strežnikov v oblaku. Tehnologija 5G omogoča hitrejšo in zanesljivejšo komunikacijo ter podpira višjo raven digitalne preobrazbe podjetij.
Kibernetska varnost ima strateški pomen za MSP, saj je ključna posledica vse bolj poglobljenega digitalnega povezovanja celotnih vrednostnih verig.
3D-skeniranje je ključni element obratnega inženiringa in zahteva specializirano opremo ter programsko opremo, ki morata postati cenovno dostopnejši za centre poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU), da bi lahko to področje učinkovito vključili v svoje programe usposabljanja. To hkrati zahteva tesnejše sodelovanje med učitelji in industrijo pri načrtovanju ter izvajanju ključnih procesov usposabljanja.
Sodelovalna virtualna okolja predstavljajo varno in uporabno orodje za usposabljanje pri zahtevnih ali tveganih procesih ter za vzpostavljanje učinkovitih digitalnih dvojčkov v napredni proizvodnji. Poleg tega nove rešitve poenostavljajo proces priprave učnih gradiv ter učiteljem in trenerjem omogočajo aktivnejšo in vodilno vlogo pri izvajanju usposabljanj.
Tehnologija digitalnih dvojčkov (DT) postaja vse pomembnejše in dragoceno orodje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU), saj omogoča ustvarjanje digitalnih replik fizičnih sredstev in procesov, ki jih je mogoče spremljati ter analizirati v realnem času.
Showing 31 report(s)